Njuike sisdollui
Girjjálašvuođa teavsttat

Maana-sujhtemen bïjre

Daate teekste gærjeste Muitalus sámiid birra (1910) maam Johan Turi tjaaleme. Datne åadtjoeh saemiej maana-sujhtemen bïjre lohkedh .

Maana-sujhtemen bïjre

Gosse maana verries reakasovveme dle dam jeavardahken sïjse klååmsede. Edtja maanam bïssedh gulmh fïerhten biejjien dej golme voestes biejjiej. Dan mænngan göökth biejjege. Dïhte aadtjen reakadamme maana åådtje jïrremem njammedh, jis tjidtjebe ij mielhkiem utnieh. Tjidtjebe ij edtjh aelkedh maanam sujhtedh jïh njammehtidh dan varke baersieldimmien mænngan, juktie dïhte skïemtjine sjædta.

Maanam njåatsoestahta jïh gïerhkemen sïjse bïejesåvva. Desnie gællesje biejjieh jïjjh, fealadimmesne jïh gosse juhtieminie, giesege jïh daelvege. Gïerhkemasse aktem sïlpe-båalam dibrehte, olles dah jåartan-nåelien almetjh saemiej verries maanide sijjen skïemtjine maanajgujmie låtnoeh. Jis saemieh vueptiestieh dah aktem låtnojem gïerhkemisnie utnieh, dle edtjieh låtnojem buelije gasngesinie slåavedh. Dellie dah jåartan-nåelien almetjh sijhtieh almetje-maanam bååstede buektedh, jïh sijjen jïjtse maanam meatan vaeltedh. Jis almetjh eah låtnojem naa varki vueptesth, dle tjuerieh dam skïemtje saajve-maanam utniehtidh.

Saemieh ovmessie råållah seabradahkesne utnieh. Dïhte bijjemes lea aehtjien, mubpie tjidtjien. Dan mænngan trïengken sijjie, dle sjovne jïh minngemosth maanah. Dïhte båarasommes maana moere-tjoehpije, dïhte mubpie dålle-naestije. Gåalmede maana gadtje-ravve. Njealjede maana tjidtjien fuerege jïh vïjhtede maana aehtjeben fuerege.