Soenh
Gosse bovtsh slaaterdamme jïh juelkieh sööneme, dellie soenh sægkoeh jïh tjuehpieh seahkoen lïhke; dellie dijpebe gaajhkh soenh gïemerdibie akten byössegasse, jïh die skuvlebe jïh olkese gævnjoestibie. Gosse tjåetskeme, dellie soenh dan fïjne gejhkieh.
Gosse gajhkeme, dellie dijpem saarem gïeltegistie jïh aanjardassijste. Båetskie-soenem provhkebe gierehtsen györtenjinie. Jis ij dan jeenjh soenh utnieh, dellie gåarede båetskie-soenide aaj butnedh, gosse barre tjoelmem tjuahpa. Gosse saareme, dellie tjaetsien sïjse bïejebe soenide guktie lovvedh (edtjieh deabpodh).
Gosse lovveme (dyöbpeme), dellie aelkiestibie butnedh. Sjelmiem voestegh butnebe dan kraetnies guktie aejmien tjelmien sïjse gåarede tsaekedh. Jïh die kruepebe jïh kruepebe butnebe. Muvhtene soenem pænnese (herriehkasse) norresjibie jïh muvhtene soermese.
Gosse soenem jåerhkedh, tjeahta gietjide tjiehpies-ligke tjåanghkan jåerhkedh. Jïh baenieh tjeahta tjarke provhkedh, guktie hijven soene galka sjïdtedh. Gosse naa guhkies båtneme, dellie sjelmiem butnedh dan minngemes geatjan, jïh die tjåanghkan pruvnieldidh gåabpegi sjelmiej luvhtie searoemisnie. Jïh ij edtjh dan tjarke pruvnieldidh guktie soene dan snaarhkehtje sjædta.
Jie die slaahpoem aaj vaeltieh, gosse heantieh. Dam soene-åedtjeste gahtjehtieh. Dam slååhpesjibie. Dejnie aaj gåarobe, men ij leah dan stïerhke barre goh jeatjh soenh.
Soenijste gaarhkesidie aaj butnieh. Dellie tjeahta gïsse-ligke saaredh. Ij dasse naagen sjelmieh daarpesjh. Stoerre gïsse pænnese norresjibie, gosse libie butnieminie. Jïh die tjeahta tjiehpies-ligke jåarhkide tjåanghkan butnedh. Jïh die dan gïevte dejtie gaarhkese-soenide; muvhtide gaarhkesidie golme soenh, jïh muvhtide nieljie. Tjiehtieh guhkies årrodh; muvhtene dejgujmie åådtjede, jïh gierehtsh gaarhka. Gosse nieljien-borth gaarhkesem utnedh, dellie tjeahta nieljie soenh måedtien sïllen geavta.
Dïhte gie soenh butnedh, tjeahta nuhtegs baenieh aaj utnedh. Jïh soene-butnijem marrehtidh maksovigujmie; soene-butniemistie dan tjohkehtadtje sjædta.
Gaaltije
Bergsland, K. (1987). Gåebrehki soptsesh. Universitetsforlaget.