Hopp til innhald
Nynorsk
Oppgåve

Tjaelieh essayem

Gosse edtjh essayem tjaeledh, tjoerh voestegh teemam gaavnedh. Dan mænngan tjoerh orre jïh gieltegs vuajnoeh gaavnedh dov teemese. Daelie raerieh åadtjoeh guktie maahtah ussjedidh jïh barkedh gosse edtjh essayem tjaeledh.

Guktie barkedh

Jis datne eensilaakan ryöjredh eannan aalkah tjaeledh, dellie aelhkebe sjædta tjaeledh. Ohtsedh bïevnesh dov teeman bïjre. Ih daarpesjh gaajhkem nuhtjedh, men hijven jïjnjh ovmessie bïevnesh utnedh.

1. Åssjalommesh

Ryöjredh eensilaakan eannan aalkah tjaeledh. Hijven jis maahtah baalte-learoehkinie ektine barkedh.

  • Maam teeman bïjre ussjedh? Tjaelieh gaajhkem maam teeman bïjre daajrah jïh maam ussjedh.

  • Mah domtesh dutjnien båetieh? Tjaelieh gaajhkem.

  • Datne aavojne jallh vaajvan sjïdth, båaserh jallh måaserh? Guktie domtesh datnem baajnehtieh? Dagke dov tjelmieh gïknjelduvvieh? Dagke datne dov voeptem firredh? Nuhtjh aaj adjektijvh jïh adverbh gosse edtjh dov domtesi bïjre tjaeledh.

2. Gihtjh giem akt

Gihtjh voelpem/lohkehtæjjam/learohkem maam ussjedh dov teeman bïjre.

Tjaelieh gaajhkem maam dov voelpe/lohkehtæjja/learohke jeahta. Tjaelieh gaajhkem jalhts tuhtjh ij sjiehteles vaestiedamme.

3. Gaavnh bïevnesh

Ohtsedh bïevnesh gærjine/plaerine. Maam teeman bïjre tjaalasovveme? Tjaelieh tsiehkie-baakoeh. Mujhtieh gaaltijh tjaeledh.

4. Gaavnh vielie bïevnesh

Mah bïevnesh gaske-viermesne gaavnh? Nuhtjh tsiehkie-baakoeh gosse tjaalah maam gaavneme. Mujhtieh gaaltijh tjaeledh.

Gïeleldh vierhkie-vierhtieh

Gosse datne essayem tjaelieminie maahtah kreatijvelaakan tjaeledh. Dellie hijven gïeleldh vierhkie-vierhtieh nuhtjedh. Datne maahtah garmerdidh, maam akt stueriedidh, speatjadimmieh, lustes-aajmoem jïh/jallh gïelem kreatijvelaakan nuhtjedh. Jeatjah vierhkie-vierhtieh mah aaj hijven: kontrasth, gïeleldh guvvieh, viertiestimmieh, symbolh, metafovrh, mubpesth jiehtedh, personifikasjovnh jïh sealoedimmieh.

Kontrasth jïh speatjadimmieh

Vuesiehtimmien gaavhtan: Gïjrege gosse dah jeatjebh saemien noerh vaeresne, provnedeminie jïh skovterem vuejieminie, dellie manne daesnie voenesne pc:n uvte tjahkesjeminie plyöjhkehke plyöjhkehkåboe sjïdtememinie.

Åehpies teeksth nuhtjedh

Nuhtjh raajesem dikteste jallh laavloemistie jïh tjaelieh dam jeatjahlaakan.

Vuesiehtimmien gaavhtan:

Sjamma sjamma onne maana

Geehth geehth onne maana

Pryövh jeatjahlaakan tjaeledh

Gaavnh raajesem åehpies dikteste jallh laavloemistie jïh tjaelieh dam jeatjahlaakan.

Persovneles årrodh

Sïejhme essayem tjaeledh «manne»-hammoen mietie. Mujhtieh, essaye ij edtjh dov bïjre årrodh. Nuhtjh jïjtjedh dååjresh juktie maam akt soptsestidh.

Pryövh jïjtje

Datne edtjh persovneles dååjresen bïjre tjaeledh jallh man akt bïjre mij heannadamme. Veeljh dååjresem jallh heannadimmiem mejtie mubpieh aaj kanne dååjreme.

  • Datne sosijaale meedijisnie. Tjaelieh maam datne desnie dååjreme. Teemah: statuse, saemine årrodh, baajnehtimmie

  • Gie akt datneste föörhkedi. Teema: irhkeme

  • Tjaelieh akten aejkien bïjre goh datne maam akt darjoejih jïh mubpieh idtjin dåemedh guktie vïenhtih. Teema: jeatjahlaakan årrodh

Gaaltije

Moe, M. J. (2021). Idéutvikling essay

Skrive av Liv Karin Joma.
Sist oppdatert 28.03.2025