Saemien nasjonaale symbovlh

Daelie lïerh
saemien symbovli bïjre
Saemiej åålmege-biejjie
Saemiej laavlome
Saemiej vuelie
saemien saevege
Saemiej laavlomen laavlodh jïh ussjedalledh sisvegen bïjre
1. Lohkh jïh vaestedh
Lohkh jïh lïerh saemien naasjonale symbovli bïjre.
Saemiej åålmege-biejjie
Goevten 6. b. saemiej åålmege-biejjie. Noerhte-laanti saemie-konferanse Helsinkesne jaepien 1992 daam biejjiem saemiej nasjonaale-biejjine jååhkesji. Voestes aejkien nasjonaale-biejjiem heevehtimh jaepien 1993.
Goevten 6. b. lea byjjes saevege-biejjie Nöörjesne.

Mijjieh goevten 6. b. heevehtibie dan åvteste saemieh dellie voestes aejkien tjåanghkanin juktie vihkeles saemien aamhtesh digkiedidh jïh aktese-vyöki barkedh rïjhki rastah. Daate rïjhke-tjåanghkoe lij Tråantesne jaepien 1917.
Jaepien 2017 lij stoerre heevehtimmie Tråantesne, 100 jaepieh voestes rïjhke-tjåanghkoen mænngan.
Vaestedh
Mij heannadi Tråantesne jaepien 1917?
Mannasinie saemiej stoerre heevehtimmie Tråantesne jaepien 2017?
Mennie rïjhkesne Tråante?
Datne aaj desnie jaepien 2017?
2. Darjoeh laavenjasside
Datne daajrah?
3. Lohkh jïh vaestedh
Saemiej laavlome

Isak Saba (1875–1921) Unjárgeste Saemiej laavlomem tjaaleme.
Noerhte-laanti saemie-konferanse Ååresne jaepien 1986 dam laavlomem saemien-åålmegen nasjonaale-laavloeminie jååhkesji.
Saemiej laavlome gaajhkide saemien gïelide jarkoestovveme.
Vaestedh
Gubpede Isak Saba?
Mennie rïjhkesne Ååre?
Mij heannadi Ååresne jaepien 1986?
Mejnie gïeline maehtebe Saemiej laavlomem laavlodh?
Saemiej vuelie

Noerhte-laanti saemie-konferanse Váhtjerisnie jaepien 2022 «Sámi eatnan duoddariid» saemien nasjonaale-vueline jååhkesji.
Tjiehpiedæjja jïh joejkije Áillohaš (Nils-Aslak Valkepää, 1943–2001) daam vueliem dorjeme.
Vaestedh
Buerkesth vuelien nommem Sámi eatnan duoddariid.
Mennie saemien gïelesne dïhte?
Guktie vuelien åarjel-saemien nomme?
Gie dam vueliem dorjeme?
Saemien saevege

Noerhte-laanti saemie-konferanse Ååresne jaepien 1986 saemien-åålmegen saevegem jååhkesji. Tjiehpiedæjja Astrid Båhl, Skibotnistie, dam hammoedamme.
Saevegen klaerieh rööpses, plaave, kruana jïh viskes. Saevegen gaskoeh gievlie, biejjie jïh aske. Rööpses gievlie biejjie jïh plaave jis aske.
Saevegen symbovlh gievreste aaj båetieh jïh saemien sjugniedimmie-eposistie «Biejjien baernieh», maam saemien hearra Anders Fjellner (1795–1876) dovletjistie govleme jïh tjaaleme.
Vaestedh
Gie saemien saevegem dorjeme?
Mah saevegen klaerieh jïh symbolh?
Daajrah mejnie rïjhkine saemien saevege byjjes saeveginie?
4. Laavloeh jïh lïerh
Ohtsedh Saemiej laavlomen gaskeviermesne, jïh laavloeh voestes jïh minngemes boelhketjem.
Saemiej laavlome
Nuelesne dan elmien jissien
vååjnesh saemiej eatneme lea.
Vaeriej duekesne guevtelh vaajjah,
våaroen tjïelke jaevrieh vååjnoeh.
Dalvesh, vaerieh, vaartoeh, vuemieh
alnadahkh elmeden vööste.
Johkh vijtjeldieh vuejtieh sjuvvieh.
Vaartoes-gaejsieh, njiemehtje-spaenjieh
tjåadtjoeh vööste mearoem.
Dovletje lea mijjen maadtoe
miedtiejidie baajhtestamme.
Mijjieh aaj, vïellh vuastalibie
vueliedæjjah tjimkes-laakan!
Biejjien baerniej veaksehks maadtoe!
Eah edtjh datnem fæjjoeh nåhkehtidh,
jis geehth jïjtjedh gullie-gïelem,
måjhtah maadtoen bïhkedassem:
Saemien eatneme saemide!
(Tjaelije: Isak Saba, Jarkoestæjja: Ella Holm Bull)
5. Darjoeh laavenjasside
Ussjedallh jïh vaestedh
Buerkesth Saemiej laavlomen minngemes jiehtegem.
«Saemien eatneme saemide!»