Hopp til innhold

Fagstoff

Kredihte-kåarhte

Guktie maehtebe kredihte-kåarhtem nuhtjedh?
Almetje gie gaskeviermesne maam joem åasta jïh banghkekåarhtine maaksa. Ajve gïeth mah vååjnoes. Guvvie.

Daelie lïerh

  • soptsestidh maam åestedh

  • soptsestidh man dovrehke

  • guktie åestedh jïh maeksedh

Goltelh jïh lohkh!

Meerjen kredihte-kåarhte

Meerje: Manne kredihte-kåarhtem åådtjeme.

Aanta: Åådtjeme? Giestie? Gustie?

Meerje: Im leah åådtjeme, men baanghken luvnie syökim jïh destie dam åadtjoejim.

Aanta: Mannasinie dan mietie syökih?

Meerje: Manne maahtam dejnie luhkie stoere-tjuetieh kråvnah nuhtjedh.

Aanta: 10 000 kråvnah? Man jïjnjh beetnegh dov?

Meerje: Manne maahtam dovne orre PC:m jïh mobijlem åestedh seamma aejkien.

Aanta: Dejtie beetnegidie datne löönh, tjoerh bååstede maeksedh?

Meerje: Jaa, mænngan gåessie manne jienebh beetnegh åtnam.

Aanta: Jis datne ih jienebh beetnegh utnieh, jis ih buektehth bååstede maeksedh, guktie dellie?

Mij reaktoe?

Goltelh jïh lohkh!

Åestedh

Nïejte man njieljie åesteme-veaskoeh gïetesne mij gaatosne vaedtsieminie. Ajve gïeth jïh juelkieh mah vååjnoes. Guvvie.

Sïjhtem åestedh, dom daam åestedh.
Mov leah beetnegh, nuekies beetnegh.
Jis dovres jallh aelpies, ij mejtegh darjoeh.
Jis sïjhtem utnedh, dellie åastam.
Jis sïjhtem utnedh, maahtam löönedh.

Sïjhtem utnedh, dom daam utnedh.
Ij leah mov nuekies beetnegh.
Jis dovres, im maehtieh åestedh.
Jis aelpies, maahtam åestedh.
Jis sïjhtem utnedh, dellie voestegh spåårem.

Ussjedh jïh vaestedh!

Mij dov mïelen mietie buerebe, löönedh juktie åestedh vuj spååredh jïh dan mænngan åestedh?

Sojjehth!

Sojjehth verbem löönedh VI

Sojjehth verbem spååredh V

Tjaelieh!

Gåessie buerebe löönedh jïh gåessie buerebe spååredh, dov mïelen mietie?

Tjaelieh åenehks tekstem jïh buerkesth!

Goltelh jïh lohkh!

Meerje orre måvhkam sæjhta åestedh. Daelie Aantine soptseste dan bïjre.

Göökte almetjh måvhkagujmie guelmiedahken uvte tjåadtjoeminie. Ajve juelkieh mah vååjnoes. Guvvie.

Orre måvhka

Meerje: Mov bööremes dongeri-måvhka gaertjie munnjien sjïdteme. 

Aanta: Datne bovresne orreme orre måvhkan mietie vuartasjamme?

Meerje: Nov leam. Manne tjaebpies måvhkam gaavneme maam sïjhtem utnedh.

Aanta: Dam pryöveme aaj? 

Meerje: Jaa, dïhte måvhka joekoen hijven munnjien sjeahta.

Aanta: Man dovrehke lea?

Meerje: Stoere-tjuetie-govhte-tjuetie kråvnah dan åvteste.

Aanta: Man dovrehke! Dov nuekies beetnegh?

Meerje: Ij leah mov nuekies beetnegh. Ussjedem kredite-kåarhtem nuhtjedh.

Aanta: Manne tuhtjem dïhte måvhka dan dovrehke. Maahtah vuertedh goske bovre dam aelpebe duaka? 

Meerje: Kaanne dellie ij dagkeres måvhka vielie gååvnesh mov stoeredahkesne. 

Mij reaktoe?

Ussjedh jïh vaestedh!

Jis Meerje ij buektehth bååstede maeksedh dam maam kredihte-kåarhtine lööneme, guktie dellie sjædta? Buerkesth!

Tjaelieh!

Tjïjhtje rööpses-russh tjahkesjeminie, maehtebe dej rööpses måvhkah vuejnedh. Guvvie.

Veeljh laavenjassem!

  1. Gïjrese Aanta rööpses-russe. Ij annje daejrieh jis edtja russebusse-dåehkiem dåeriedidh jalhts dovrehke sjædta? Raeresth Aantam guktie darjodh!

  2. Båetije skuvle-jaapan Meerje rööpses-russe. Ij annje daejrieh jis edtja russebusse-dåehkiem dåeriedidh jalhts dovrehke sjædta? Raeresth Meerjem guktie darjodh!

CC BY-SASkrevet av Marit M. Fjellheim.
Sist faglig oppdatert 30.09.2024

Læringsressurser

6. boelhke: Guktie bïerkenidh