Hopp til innhold

Fagstoff

Raerieh guktie novellam tjaeledh

Daesnie naan raerieh mah maehtieh datnem viehkiehtidh gosse edtjh novvellam tjaeledh.

Daesnie naan raerieh guktie maahtah ussjedidh gosse edtjh novellam tjaeledh.

Åvtelen aalkah novellam tjaeledh, byörh voestegh naan novellah lohkedh. Dellie vueptesth novelli væhtah.

  • Novella aktine heannadimmine aalka. V.g: Dïhte föörhkedi. Munnjien vïjleli, sommi. Piere våålese vuartasji, men dellie åejjiem bæjjese lutnji, dle jeehti:

  • Novellesne lahtesh jïh åssjaldahkh. Dah soptsestieh guktie almetjh leah dennie teekstesne.

  • Novellan aaj naan åenehks buerkiestimmieh. Teekste almetjh, byjreskem, veareldem jïh eatnemem buerkeste. Naemhtie lohkije maahta vuejnedh mij heannede. Jis vearelden bïjre jïh aaj klaeriej bïjre tjaala, dellie lohkije maahta aajhtsedh mij edtja heannadidh. Vuesiehtimmien gaavhtan mïrhke balvh, kraevies jïh tjeehpes klaerieh maehtieh soptsestidh novella lea ov-murreds.

  • Ij dallah gaajhkem soptsesth. Jis mij akt tjeakoes, dellie mijjese gieltiegåbpoe novellam lohkedh. Jïh naemhtie galhkuve maahta lohkijem ierielidh.

  • Åvtelen aalkah tjaeledh byörh eajhnadovvedh mij dïhte teema. Hijven jis voestegh maahtah eajhnadovvedh guktie dov novella edtja galhkedh, åvtelen aalkoem tjaalah.

Tjaeleme-raerieh

Boelhke 1

  1. Man båeries dov åejvie-almetje? Guktie dan nomme?

    Daelie datne persovnem dorjeme dov teekstese. Gie dïhte? Mujhtieh jis Eebre (23) jallh Aanna (83) sjïdti, mujhtieh dellie almetjen/persovnen bïjre tjaeledh maam datne hæhtadamme.

  2. Nuhtjh naan minudth jïh buerkesth persovnen plïerem jïh guktie dåemede.
    V.g:

  • Buerkesth voepth, tjelmieh, njueniem jïh bollem

  • Mennie bïevsterisnie? Almetje geerjene, madtjele, håjnan, dearkoes, garmere, måsnoeh, sæjloes, nahkeren?

  • Guktie dov persovne vaadtsa?

  • Maam dov persovne mubpiej almetji bïjre tuhtjie?

Boelhke 2

Ussjedh dov persovne gusn’-akt tjåadtjoeminie jallh tjahkesjeminie. Kaanne tjiehtjielisnie daelie jallh skåajjesne/vaeresne åvtesne. Buerkesth sijjiem eensilaakan.

Guktie sijjesne? Nuhtjh adjektijvh gosse buerkesteminie.

  • Guktie hopsoe?

  • Mij klaeride?

  • Guktie aajmoe?

  • Mij jaepie-boelhkide?

Daelie datne byjresem buerkiestamme.

Boelhke 3

Man åvteste dov persovne daennie sijjesne? Tjaelieh man åvteste. Maahtah aaj tjaeledh mij biejjien aerebi heannadi jallh mojhtesi bïjre åvtetje-tïjjeste.

Boelhke 4

Dov åejvie-almetjen/persovnen dåeriesmoere: Dïhte maam akt vaajtele maam geerve åadtjodh jallh kanne ij buektehth darjodh maam sæjhta. Tjaelieh:

  • Mij dåeriesmoere?

  • Man åvteste dåeriesmoerem åtna?

Daelie ov-vaantoen bïjre tjaaleme. Ov-vaantoe viehkehte juktie dahkoe jåhta. Guktie persovne edtja ov-vaantoem loetedh?

Boelhke 5

  1. Soejkesjh dov teekstem. Byjrese-buerkiestimmie aalkosne, åejvie-boelhkesne jallh galhkuvisnie? Gusnie persovne gåessie ov-vaantoem luata? Jallh ij maehtieh ov-vaantoem loedtedh? Jallh teekste daennie sijjesne aalka?

  2. Guktie dåeriesmoerine gåarede? Hijvenlaakan galhkuvisnie gåarede? Persovne gaajhkem luata? Jallh galhkuve ræhpas?

  3. Dov persovne edtja jeatjebh almetjh råakedh? Mah råållah dah ov-vaantosne utnieh?

Boelhke 6

Tjaelieh novellam!

Baakoeh

Saemien

Daaroen

ov-vaantoe

konflikt


CC BY-SASkrevet av Liv Karin Joma, Åsa Abustrand, Irene Løstegaard Olsen og Marit Krogtoft.
Sist faglig oppdatert 28.09.2021

Læringsressurser

Guktie novellam analyseradidh jïh tjaeledh