Fagstoff

Kååserije jïh petite

Plaerieh. Guvvie.

Baakoe kååserije båata dehtie fraanske baakoste causerie, mij saemien-gïelesne ”geehpes, frijje soptsestimmie”. Kååserije lij aarebi njaalmeldh sjangere, jïh geehpes soptsestimmie lidteratuvren, filosofijen jïh kåansten mietie. Dïhte voestes almetje mij baakoem nuhtji tjaaleldh tjaalegi bïjre, lij dïhte fraanske laejhtije Charles-Augustin Sainte-Beuve (1804-1869). Altese kååserijh lin tjaelije-portrehth lidteratuvre-lahtestimmiejgujmie. Mænngan dle kååserije sjangere-nomme sjïdti geehpes, populære plaerie-lahtestimmide daejremen jïh kåansten bïjre mah njaalmeldh vuekiem utnieh, goh soptsestimmieh.

 

Kååserije jïh petite

Doh trygkeme kååserijh aaj gohtjesovvin petitar (fraanske, mij sæjhta jiehtedh onne), tjaeleme-såarhten gaavhtan, mejnie daah teeksth trygkesovvin. Daan biejjien aaj nommem petite nuhtjebe dejtie åenehks, kååsereles tjaalegidie plaerine. Kååserije dan njaalmeldh såarhten bïjre nuhtjebe, v.g. dam maam raadijovisnie, revyine jïh standup-showine govlebe. Tjaalegh daennie sjangerisnie mah leah skuvlesne tjaalasovveme gohtjebe kååserije.

Saakeles sisvege – stååkeden gïele

Kååserijesne tjaelije tjaala dan rïektes veartenen bïjre – teema lea daamtajommes aarke-biejjien jallh daan beajjetje aati bïjre. Akte kåsööre maahta baakoejgujmie jïh dïejvesigujmie stååkedidh jïh gaajhki såarhts gïeleviehkie-dïrregigujmie.

Lustesvoete jïh ironije

Datne edtjh teeman bïjre tjaeledh geehpeslaakan jïh lusteslaakan. Dan åvteste vihkeles dïrregh nuhtjedh. Akte kåsööre sïejhme njoelkedassh vadta, lissehte jïh jeatjah dïrregh nuhtjie guktie tjaalege lustes sjædta.

Njaalmeldh tovna

Lissine kåsööre njaalmeldh tovnam nuhtjie, viehkine aktem aelhkie raajese-bigkemem nuhtjedh, jïh aaj aarkebiejjien baakoeh jïh dïejvesh jallh slaangem.

Persovneles jïh subjektijve

Gosse kååserijem tjaalah edtjh aktem persovneles tovnam tjaalegisnie nuhtjedh. Maahtah manne- jïh mijjieh-hammoem nuhtjedh, jïh ryöktesth dåastoejasse tjaeledh. Sïejhme vuesiehtidh dov akte persovneles vuajnoe dan aamhtesen bïjre man bïjre tjaalah.

Ånnetji vielie goh sjollehtimmie

Mujhtieh datne byörh jienebh åssjelh dov tjaaleginie utnedh. Datne edtjh dovne sjollehtidh jïh åssjaldahkh gåaskodh. Dan åvteste dovne hammoe jïh sisvege vihkeles. Ulmie lea lohkijem skreejrehtidh akten aamhtesasse orrelaakan vuartasjidh.

 

  Baakoeh

 

 laejhtije
 kritiker

 kååserije

 kåseri

 kåsööre

 kåsør

 kååsereles tjaalege

 kåserende tekst

 slaange

 slang