Litterær tekst

Goh Laasse jïh manne edtjimen mïnnedh sarvh vuetjedh

Sarva gåatoeminie. Guvvie.  

Daam soptsesem gærjeste "Lohkede saemien" veedtjeme maam Knut Bergsland jïh Ella Holm Bull tjaaleme. Jaepien 1993 gærja trygkesovvi. Jïh daennie soptsesisnie åadtjoeh govledh mij heannadi goh Lasse jïh manne edtjimen mïnnedh sarvh vuetjedh.

Goh Laasse jïh manne edtjimen mïnnedh sarvh vuetjedh

 

Akten tjaktjen die Laasse jïh manne vuelkien edtjien mïnnedh sarvh vuetjedh. Vuelkien gujht vaedtsien maajsoejgujmie, edtjien die gille biejjieh gaatodh.

 

Die såemies båeries sïeterem jeksien, die desnie åerien dam jïjjem. Aereden varke, tjearan die bæjjese tjuedtjielien jïh vaedtsien dan mijjen dajvese, maam laedtien gåhtjoeh Rangeldalen.

 

Dïhte ålvas tjaebpies sarve-dajve. Desnie sarvh ektede - göökte, golme jïh aaj nieljie tjåenghkesne. Dan aereden die vuehtien aktem onn’ohtje skåakngetjem. Ae, idtjimen goh dan minngesne vuelkieh. Vaedtsien gujht gïehtjedien, ånnetji vuejnien. Ånnetji die Laasse vuajnije golmegem lovvesjeminie göökte sarvh, akte naa stoerre dejstie, jïh die råtnoe. Man guhkiem lean die desnie tjåådtjeme, die dïhte akte sarve tjuedtjele jïh aalka gåatodh, jallese vualka dan sermien tjirrh. Dohte stuerebe sarve dïhte lij minngesne. Ånnetji tjåadtjoeh, die dïhte aaj vualka minngesne, jallese, vaedtsien soejmetji.

 

Die Laasse jeahta munnjien, satne edtja vaarredh bæjjese dahkoe. Manne baatsam die tjåadtjodh bïenjine aktine. Laasse gujht die vualka vaedtsien.

 

Ånnetji die dohte sarve båata bååstede jïh tjåådtje guavla. Ij Laasse dam vuaptan sjïdth gænnah. Dïhte sarve tjåådtje ohtje deava-sporjehken nelnie. Manne maaje njorkedem Laassese, jïh vuesehtem dam sarvem. Die easkah Laasse fehkehte jïh vuajnije, jïh die båata bååstede munnjien sarhkele edtja satne vaarredh bæjjese: «Tjåadtjoeh datne aehtjie bijjene daesnie.» Jaa, manne ojhte baatsam tjåadtjoen desnie.

 

Man guhkiem dellie govlem skuehtie baahtsa, Laasse vöötji. Laassen alvas kråaptja-njuenie gaamegh. Jïh dellie vaarreste åvtene dahkoe. Dejnie voestes skuehtine die dom råtnoem vöötji. Dïhte gahtjeli dej stråmhpoej sijse. Dam gujht die baaji desnie gællasjidh.

 

Jïh die ånnetji, dellie aalka dïhte akte skuehtie baahtsedh vïerrebe mubpeste. Manne desnie tjåadtjoem funterdem, ussjedem, jïh saarnoeh guktie amma dïhte kaarre. Man guhkiem die ussjedem. Ae manne edtjim aaj bæjjese vaarredh jïh viehkiehtidh. Goh leam die fuehpehteminie jïh tjahteminie, die Laasse båata bååstede vaarren. Im daejresth, die vuajnam Laasse juelkieh bæjjese jïh åejjie våålese jïh numhtegh morhte-håalan sïjse. Dïhte morhte vuajnam stræjhtja dohk’ diekie guktie dïhte kaarre jïh röövre gaarveni. Destie tjuedtjele die morhtine goh, vuajnam kroehkeste dejstie sov tjelmijste jïh ånnetji die viht fuehpehte varke destie.

 

Dellie manne vuajnijem dam aktem sarvem. Vuatjam maaje, manne jis dejnie bïenjine gïetesne, juktie idtjim manne dievvedh. Dam johke-bealam vuajnam dïhte sarve vualka. Die Laasse aaj vuaptan sjædta, jïh die vuatja viht. Nåå lahkaski dievviedisti gujht guktie gahtji. Die manne aaj dahkoe våålese vualkam. Die Laasse jeahta: «Bïejh maa die datne, aehtjie, dållem jïh prïhtjegem voessjh, die edtjem manne tjåejjieh vaeltedh.» Jaa, manne gujht ojhte risjnestem gasngesh.

 

Gasngese-laante dïhte, jïh gejhkie jïh buaredh, juktie idtjim gujht man guhkiem gïehtelh dejnie. Prïhtjegem voessjeme, die gujht die båata jïh jåvka. Desnie lean die tjahkesjeminie, die vaalta dam jïjtse röövrem jïh gïehtjede, jïh die jeahta: «Vuartesjh, aehtjie, guktie mov röövre vååjnoe.» Åå, dellie ij annje naan sikth dan röövren. Mah dellie bijjene doj stråmhpoej sisnie kaarre snåhkaramme jïh hajkedamme dam jïjtse röövrem gierkien sontere, murhkestamme dam minngie-siktem guktie ij naan sikte. Jïh guktie dejnie maa ihke meehti dievviedidh, die im manne guarkah. Nåå sååjhteme gujht staaran dan sarvese juktie dievviedisti. Dellie jeahta: «Dellie maa edtja satne soptsestidh gosse Stordalan båata, jïh vuesiehtidh guktie edtja sikte årrodh gosse edtja sarvh vuetjedh.»

Oppgaver